Posebnosti župe Veles

 

V župi Veles se obračamo k boginjam in bogovom, ki so sestavni del naše etnične religije, ki si jo delimo z drugimi slovanskimi narodi, obenem pa strogo upoštevamo lokalne tradicije in slovenske unikatnosti ter objektivno sprejemamo vire. Strogo sledimo staroverskim vrednotam.

 

Vsi predniki imajo tudi svoje prednike. Župa Veles vidi enakovredno duhovno povezovanje tudi skozi izročila bronaste in železne dobe, prav tako starejših evropskih korenin, ki segajo še v kameno dobo Velike Boginje. Zato imata za nas enakovredno mesto v duhovnem svetu tudi Ekorna, boginja ljubljanske kotline katere kult je živel od kamene dobe do rimljanske nadvlade, kjer je imela posebno mesto brez primerjav z rimskim panteonom. Zaradi arheoloških ostankov v Ljubljani se obračamo tudi k Belinu, bogu neba, svetlobe, zdravilstva, ki je predvsem povezan z zdravim vidom, (tretje oko-spoznanje, uvid).

Prav tako iščemo povezave z našimi arijskimi predniki vedske Indije.

 

V župi Veles še posebno velik pomen dajemo, tudi naravnemu načinu vrtnarjenja, kmetovanja ter pri svojem delu uporabljamo starodavna znanja obenem pa prakticiramo energijske prijeme za zdravje Zemlje, ljudi in živali, pri čemer se povezujemo z našimi božanskimi silami in uporabljamo naše starodavne simbole. Želimo si čimbolj zmanjšati slabe vplive na okolje in tudi druge tako učimo.

 

Čeprav smo še danes priča mnogim ostankom naših starosvetnosti v središču Slovenije, pa vendarle ne moremo mimo dejstva, da je več znanja o starih šegah in življenju prednikov preživelo izven mesta, na obrobjih, v odmaknjenih krajih, kjer je najbogatejše izročilo najti na posoškem, na krasu, v delih dolenjske in Bele krajine ter prekmurja. Župa Veles pri svojem delu v prvi vrsti upošteva lokalne posebnosti, obenem pa deluje kot neke vrste povezovalec izročil, da v centru Slovenije predajamo znanje o vseh starovercih Slovenije ter v svoja obredja vključujemo elemente lokalnega izročila obenem pa tudi poznane elemente obredij celotne Slovenije in širše Slavije.